Teleskopi in CCD kamere v astronomski opazovalnici Prežganje

Za astronomska opazovanja trenutno uporabljam dva teleskopa, ki sta popolnoma računalniško vodena v fazi gradnje pa je še tretji teleskop, ki bo namenjen zgolj vizualnemu opazovanju (25cm Dobson). Primarni teleskop v opazovalnici je 25-cm f/2.6 Schmidt-Cassegrain na MEADE LX 200 viličasti montaži. Za fotografiranje uporabljam dve kvalitetni astronomski CCD kameri ST-7XME, ki ima motorizirano filtersko kolo SBIG CWF-8 v katerem imam fotometrične (VBR) in barvne filtre(RGBL). Kot dodaten sistem za širokokotno fotografijo uporabljam astronomsko CCD kamero MX 916 v kombinaciji z objektivi Carl Zeiss Jena MC SONNAR 180mm / 2.8 (premer 65mm) ali Carl Zeiss Jena 135mm / 3.5 (premer 35mm). Na primarni optični cevi imam nameščen fokuser JMI NGF-S, fokusiranje pa se lahko enostavno izvaja s programom FocusMax ali pa seveda povsem ročno.
Sekundarni teleskop 20-cm f/10 Schmidt-Cassegrain nameščen na NEQ-6 nemško ekvatorjalno montažo pa večinoma uporabjam za vizualna opazovanja deep-sky objektov, Lune, Sonca, planetov in seveda planetarno fotografijo s kamero SPC 900NC.

Celoten sistem upravljanja robotskih teleskopov temelji na Windows aplikacijah (ACP, Maxim-DL in FocusMax), ki delujejo na ASCOM platformi. Teleskope je mogoče upravljati lokalno ali iz oddaljene lokacije preko interneta iz celega sveta. Vse delovne procese v opazovalni noči teleskop lahko izvaja povsem avtomatsko na podlagi preprostega opazovlnega plana in posebnih skriptnih programov. Enostaven opazovalni plan (običajen txt dokument) vsebuje podatke: ime objekta, ekspozicijo v sekundah, število slik in nebesne koordinate J2000. Opazovalni plan lahko pripravim ročno ali z prezplačnim programom ACP planner.

Za avtomatsko astrometrično kalibracijo zvezdnih polj uporabljamo program PinPoint v5.0 in zvezdni katalog USNO A2.0 (če potrebujete katalog USNO A2.0 mi pišite, da vam posredujem povezavo za dolvleko). V primeru, da teleskop ne najde referenčnih zvezd se avtomatsko parkira v parkirni položaj oziroma naredi tisto, kar sem zapisal v skriptni program. Vsaka posneta slika je tako opremljena z informacijio o času (kdaj je slika nastala), opazovalcu, temperaturi kamere, ekspoziciji, filtru, ... ter ustreznimi astrometričnimi koordinatami.
Samo slikanje, dodatno vodenje, procesiranje in shranjevanje slik je tako povsem avtomatizirano in prilagojeno sodobnemu načinu opazovanja. V ta namen imamo razvitih tudi nekaj lastnih programov.

Ker so natančne astronomske meritve pogojene z natančnim časom na kontrolnem računalniku v ta namen uporabljamo brezplačne program Atomic Clock Sync v3.0 (dolvleka), ki mi avtomatsko vsako minuto posodablja čas.

Če imate kakšna tehnična ali druga vprašaja mi seveda lahko pišete na e-pošto.